Osamljena sem,
ne vidim izhoda
iz te osamljenosti.
Blodim v njej
in tipam po stenah,
da bi našla izhod.
Vidim svetlo odprtino,
ki vodi ven,
a, ko pridem do nje,
je ni več.
Rabila bi pomoč,
a nihče ne more noter
in jaz ne ven.
Tako bo osamljenost
večno moja
in jaz njena.
Ta vpis je bil objavljen
v 27.02.2010 ob 17:30 in je zapisan v KLOVNOM ŽIVLJENJA.
Komentarjem na to temo lahko sledis preko RSS 2.0 vira.
Lahko preskočite do konca in napišete komentar. Ping je trenutno onemogočen.
20. December 2011 ob 22:13
Žalostno, ko je treba najt prek googla tako pesem.