USODA NEKOGA

Usoda,

čudna reč.

Rada se poigra

s človekom.

V imenu znanja

ga odpelje

daleč od doma,

stran od bližnjih.

Živi sam,

med tujci

s plačanimi nasmehi,

v stavbi,

obdani z ogrado.

Tam ima leta in leta

drugi dom.

V sebi čuti tesnobo,

hrepeni po domu

in njegovih obrazih.

Dnevi obiskov

so kratki.

Blag pogled starša

cesta odpelje stran.

S pogledom na njo

je stokrat prekleta.

V prsih želja,

da bi peljala

v nasprotnosmer,

peljala po njega.

A želja

prebije veliko let

osamljena v prsih.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !