METULJ

Ne bom jokala.

Nočem!

Jok bom zatrla v sebi,

nekje globoko v sebi.

Tam naj počiva,

naj se zabubi,

metulj s solznimi biseri

na blagih krilih.

Skrit na nevidnem,

v trdem mraku.

V tišini zanikanja

brez dovoljenja

stopiti ven.

Žalost, ujeta

v zanko večnosti.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !