ODPOR

Nisem vsakdanja,

ne, nisem vsakdanja!

Sedim na prestolu

z železnim obodom.

Obdajajo me izrazi

nemoči in pomilovanja.

Povračilno brcam v srčiko

njihove nevednosti.

Dokazovanje, nenehno,

v vsakem dejanju.

Izgubljanje časa

v odkrivanju sličnosti

enih ali drugih

in opredelitvi človeškega duha

v prave okvirje miselnosti.

V meni rjove odpor.

Odrivam potiskanje v enoličnost

s samodejnim mišljenjem

o podobnosti telesnih hib

in samoumevnim pričakovanjem,

da bom zadovoljna z darovanim.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !